Od salona do žive teorije |
S prvimi pomladanskimi dnevi se tradicionalno vrača sejem akademske knjige Liber.ac, ki bo na filozofski fakulteti – ter še ponekod v okolici – dva dni združeval pokrajino produkcije akademske knjige z raznorodnim spremljevalnim programom, v katerem se prepletajo znanstveno-raziskovalne in kulturne vsebine. Prireditev, ki vse od leta 2010 predstavlja založniško dejavnost naših univerz in raziskovalnih središč, pa tudi programe drugih založb ter delo univerzitetnih knjigarn in knjižnic, se tokrat pod geslom VSEMU SMO KOSovel poklanja Srečku Kosovelu in se na ta način pridružuje Kosovelovemu letu, pri čemer si prihajajočo 100. obletnico pesnikove smrti pesnika jemlje tudi kot neke vrste programsko rdečo nit oziroma navdih.
Sejem se bo odprl v torek ob 10. uri v avli filozofske fakultete in bo trajal do srede zvečer, na njem pa sodeluje 25 razstavljavcev, od Založbe Univerze v Ljubljani, ki povezuje dejavnost 26 fakultet in akademij, in založb primorske ter novogoriške univerze, javnih ustanov (kakor je recimo Narodni muzej Slovenije) in raziskovalnih centrov (Založba ZRC, Annales ZRS) do založb, kot so Časopis za kritiko znanosti, Studia humanitatis, Slovenska matica, *cf., Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia, KUD Apokalipsa, KUD Logos ali LUD Literatura. Spremljali ga bodo različna predavanja, predstavitve in pogovori, razstave in koncerti.
V torek bo spremno dogajanje odprl pogovor z akademikom Jankom Kosom ob izidu njegove nove monografije Sredi Evrope in zgodovine (ob 11.30), sledil bo pogovor z Markom Snojem, naslovljen Ima Kosovel kaj s Kosom?, ki se bo dotaknil etimologije nekaterih besed slovenskega jezika, pa tudi sodobne jezikovne politike, na debatnem dogodku Sva bobu kos? pa se bosta z izbranimi temami kulturne zgodovine spoprijela Jernej Kosi in Sašo Jerše. V nadaljevanju bodo med drugim sledili predstavitev knjige Spisi o teorijah romana Toma Virka, ki bo odprla razne poglede na roman, premisleki o Kosovelu in sodobnem času, ki jih bosta ponudila Miklavž Komelj in Muanis Sinanović, in pa predstavitev monografije Evridika iz pekla, ki združuje zapise različnih (ženskih) glasov iz časa druge svetovne vojne, od pesmi, dramskih odlomkov ali poslovilnih pisem do spominskih zapisov. Večer se bo sklenil s koncertom Kvarteta saksofonov Akademije za glasbo.
Raznoroden spremljevalni program bo prepletal znanstveno-raziskovalne in kulturne vsebine.
Podobno pestra bo sreda: ob 10. uri se bo Urška Perenič na osnovi svoje znanstvene monografije Bidermajerski dnevnik ozrla na meščansko salonsko kulturo v prvi polovici 19. stoletja, ob 12. uri bo sledil pogovor o pisanju spremnih besed, nato pa pogovor o študiji Mlečna cesta Borisa A. Novaka, ki obravnava literarni simbolizem na slovenskih tleh, in predstavitev dveh znanstvenih monografij o delu Borisa Pahorja. Ob 16. uri se bo v avli FF odprla razstava Od skice do stripa, ki bo skozi risbe in izvirne stripovske strani ponudila vpogled v ustvarjalni proces Zorana Smiljanića, enega od osrednjih slovenskih stripovskih umetnikov, odprtju pa bo sledil še pogovor z avtorjem in ob 18. uri projekcija filma M režiserja Fritza Langa v dvorani bližnje AGRFT, po kateri bosta o opusu tega nemškega filmarja spregovorila Smiljanić (ki je o njem ustvaril biografski strip) in Karpo Godina. Medtem bosta na filozofski fakulteti na vrsti še pogovor o tržaškem intelektualcu Vladimirju Martelancu z Draganom Živadinovom in predstavitev simbolne razsežnosti motiva sokola v srednjeveški književnosti, za konec pa bo sledil koncert punk tria BibliBan.