Kraljevi par bo četrtkov zadnji dan obiska v ZDA preživel v narodnem parku Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginia, kjer se bo srečal s člani avtohtone indijanske skupnosti in okoljevarstvenimi aktivisti, kar je bil kralj že v zelo mladih letih, ko se je velika večina ljudi še norčevala iz njih. Virginia ni prav daleč od New Yorka, kjer sta Karel III. in kraljica Camilla v sredo obiskala spominski park na kraju, kjer sta do terorističnih napadov 11.9.2001 stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra. Tam sta se srečala z družinami okoli tri tisoč žrtev in reševalci, ki so prvi prihiteli v pomoč.

Kralj: Britanija in Nato sta pomagala ZDA

Tako varovanje okolja kot napade na ZDA leta 2001 je kralj, ki ga je britanska vlada poslala v ZDA, da bi zmanjšal napetosti v odnosih med državama, vpletel v odmevni govor v kongresu, ko je vešče nizal razloge, zaradi katerih se ne strinja s Trumpovo politiko. Trumpa ni bilo v kongresu, ker tega ne zahteva protokol (lahko bi vseeno bil). Ameriški zakonodajalci in vsi drugi, ki so bili zraven, od vrhovih sodnikov do vojaških poveljnikov, so kralja nagradili z dvanajstimi stoječimi ovacijami. Te je kasneje, med zdravico na banketu, v šali omenil tudi Trump, rekoč da sam ne more nikoli spraviti demokratov na noge.

Trump je sicer v zadnjih mesecih kar naprej kritiziral in poniževal britanskega premierja Keira Starmerja, ker noče Britanije vključiti v ameriško-izraelsko vojno z Iranom, in se norčeval iz britanske vojske. Trdil je celo, da Nato ni nikoli pomagal ZDA. Kralj mu je v kongresu v zelo političnem govoru sporočil resnico, ko je govoril o napadih leta 2001. »To grozodejstvo je bil prelomni trenutek za Ameriko in vašo bolečino in šok smo čutili po vsem svetu. Neposredno po 11. septembru, ko je Nato prvič uporabil peti člen (po katerem je napad na katerokoli članico napad na vse, op.p.), in ko je bil Varnostni svet OZN enoten v boju proti terorizmu, smo skupaj odgovorili na klic (na pomoč, op. p.).«

O vojnah in zavezništvih

Kralj ni omenjal posebnih odnosov med državama, je pa poudaril, da je zavezništvo med njima »resnično edinstveno«. Posredno je kritiziral Trumpove grožnje z invazijo Grenlandije, ki so del Danske. Odzval se je tudi na Trumpovo norčevanje iz britanske vojne mornarice (njeni letalonosilki je razglasil za igrači), rekoč, da je »z izjemnim ponosom služboval v kraljevski vojni mornarici, enako kot so moj oče, princ Filip, dedek kralj Jurij VI., in pradedek, kralj Jurij V.«.

Britanski monarh se ni izognil niti najbolj vroči temi v odnosih med državama, vojni z Iranom. Pozval je h koncu vseh vojn, tudi te. »Upam in molim, da bomo v teh nemirnih časih, s sodelovanjem in našimi mednarodnimi partnerji, lahko ustavili preoblikovanje plugov v meče.« Trump je potem v zdravici na banketu trdil, da se britanski monarh strinja z njim glede Irana. »Trenutno imamo nekaj dela na Bližnjem vzhodu … in nam gre zelo dobro. Določenega nasprotnika smo vojaško premagali in temu nasprotniku ne bomo nikoli dovolili, in Charles se strinja z menoj še bolj kot se jaz, da temu nasprotniku nikoli ne bomo dovolili imeti jedrske bombe.« Kralj se ni odzval, predstavnik Buckinghamske palače pa je rekel, da je diplomatsko dejal: »Kralj se seveda zaveda dolgoletnega in dobro znanega stališča svoje vlade glede preprečevanja širjenja jedrskega orožja.«

Karel III. je tudi šaljivec

Kralj je med govori natresel veliko šal, najboljšo pa je povedal v zdravici, ko se je ponorčeval iz ene od Trumpovih cvetk: »Gospod predsednik, nedavno ste komentirali, da bi, če ne bi bilo ZDA, evropske države govorile nemško. Upam si reči, da bi, če ne bi bilo nas, vi govorili francosko.« Mislil je na pogodbo iz leta 1763 po koncu sedemletne vojne, ko je Britanija dobila velik del francoskega ozemlja v Severni Ameriki. Odlična je bila tudi kraljeva šala, ko je ob sporni Trumpovi obnovi Bele hiše dejal, da »smo Britanci leta 1814 tudi sami poskušali z rahlim preoblikovanjem Bele hiše.« Takrat so jo britanske sile med vojno požgale.

© Dnevnik