V topli polovici leta se plasti zraka pri tleh bolj segrevajo in ker je toplejši zrak lažji od hladnejšega, se zrak hitro premeša po višini. Tako ne morejo nastati plasti toplejšega zraka višje in hladnejšega nižje, kot se pogosto dogaja jeseni in pozimi. Z izjemo plitvih nočnih talnih inverzij, ki pa so zelo kratkotrajne in izginejo kmalu po sončnem vzhodu. Ker je ozračje premešano, so običajno temperature zraka, ki je višje od tal, nižje kot temperature zraka pri tleh, kjer segreta tla čez dan sproti segrevajo prizemno zračno plast. Pozimi tega seveda ni. Ko se ohladijo še tla, jih šibko sonce le težko segreva in, sploh ob snežni odeji, tla niso več vir segrevanja prizemne zračne plasti, ampak se zrak pri tleh celo ohlaja ali ostaja hladen, mrzel. V dolgih nočeh se nabirajo jezera hladnega zraka po kotlinah, kot se v kotanjah nabira voda. Več je tudi oblačnosti in megle.

Po klimatoloških kriterijih je v Ljubljani 8. november tisti mejni datum, po katerem samo sonce ne zmore več razkrojiti megle. Pred tem datumom celodnevne megle v Ljubljanski kotlini praktično ni. Ima pa tudi jesensko in zimsko vreme svoje muhe, ko lahko pihajo močni vetrovi, ko dež dobesedno naliva, a razlogi so večinoma drugačni kot poleti. V tem času pridejo do nas globlji cikloni – razlike v zračnem tlaku so lahko precej večje kot poleti. In prav tlačna razlika poganja vetrove. Tako imamo lahko močan jugozahodnik – morda se spomnite tistega pred leti, ko je kmalu po žledu še dodatno načel naše gozdove. Ob prodorih mrzlega zraka nastane močan severni veter, pa burja, ki poleti le redko doseže višje hitrosti.

Intenzivne padavine so običajno povezane z orografskim učinkom – ko vlažni zrak trči ob prve resnejše hribovske grebene zahodne Slovenije in potem na Bovškem ali kje drugje res močno dežuje, ali pa dežuje več dni zaporedoma. V tem letnem času nas vreme pocrklja tudi drugače. Če so padavine manj izrazite, se lahko pojavita žled in poledica – skratka, tudi v hladni polovici leta ni razloga, da ne bi bili deležni kakšnih grenkih vremenskih poslastic.

QOSHE - Vreme je pozimi bolj “mirno” - Andrej Velkavrh
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Vreme je pozimi bolj “mirno”

32 0 0
09.12.2022

V topli polovici leta se plasti zraka pri tleh bolj segrevajo in ker je toplejši zrak lažji od hladnejšega, se zrak hitro premeša po višini. Tako ne morejo nastati plasti toplejšega zraka višje in hladnejšega nižje, kot se pogosto dogaja jeseni in pozimi. Z izjemo plitvih nočnih talnih inverzij, ki pa so zelo kratkotrajne in izginejo kmalu po sončnem vzhodu. Ker je ozračje premešano, so običajno temperature zraka, ki je višje od tal, nižje kot temperature zraka pri tleh, kjer segreta tla čez dan sproti segrevajo........

© Dnevnik


Get it on Google Play