Kaj je že mogoče povedati o letu 2026?

Kot nas učijo izkušnje, so dogodki, ki posebej zaznamujejo neko leto, praviloma nenadejani. Zadnja leta so lep dokaz, da gre najbolj pričakovati nepričakovano – pandemija covida, ruski napad na Ukrajino, Hamasov napad na Izrael in potem vojna v Gazi in tako naprej ali še bolj nazaj. Nekateri dogodki pa so vendarle napovedani in predvidljivi. Kaj je torej že mogoče reči o letu 2026?

Na svetovni ravni prinaša izbiro novega generalnega sekretarja Združenih narodov. Antoniu Guterresu se izteče drugi petletni mandat, za tretjega pa se generalni sekretarji običajno ne potegujejo. Varnostni svet bo o kandidatih začel razpravljati nekje do konca julija. Kdor bo tam dobil potrebno podporo, ga bodo v potrditev predlagali generalni skupščini. Vodenje OZN bo prevzel(a) 1. januarja 2027. Kar nekaj je pobud, naj bo to prvič ženska.

V varnostnem svetu Združenih narodov se bo s 1. januarjem zamenjalo pet od desetih nestalnih članic. Odhajajo Slovenija, Južna Koreja, Alžirija, Sierra Leone in Gvajana. Svoj dveletni mandat začenjajo Latvija, Kolumbija, DR Kongo, Bahrajn in Liberija.

Svetu Evropske unije bo v prvi polovici leta predsedoval Ciper, v drugi pa Irska. Bolgarija bo s 1. januarjem uvedla evro. Pričakovati je, da bo to leto živahnih razprav o sami Uniji, potem ko je vrsta kritikov leto 2025 označilo za katastrofo, tako z vidika dela evropske komisije kot glede sposobnosti evropskih voditeljev sprejeti težke odločitve ter nasloviti gospodarske in strateške izzive, vključno z zavezništvom z ZDA. To bo aktualno tudi ob julijskem vrhu Nata v Ankari.

Od volitev velja omeniti madžarske, ki bodo aprila. Največji konkurent Viktorju Orbanu bo Peter Magyar s stranko Tisza, ki v anketah vodi. Septembra bodo parlamentarne volitve v Rusiji, oktobra splošne v Bosni in Hercegovini. V Srbiji predsednik Aleksandar Vučić napoveduje predčasne volitve ob koncu leta.

Februarja se izteče veljavnost zadnjega dvostranskega sporazuma ZDA in Rusije, imenovanega Novi start, o omejitvi jedrskega orožja. Prvič po 50 letih se lahko zgodi, da med državama ne bo več nobenega takšnega.

Veliko pozornosti bo na stari celini seveda usmerjene v Ukrajino........

© Dnevnik