Več let je trajalo, da so se države članice po veliki migracijski krizi v letih 2015 in 2016 dogovorile o novih azilnih pravilih. Gre za obsežen paket desetih zakonov, od katerih jih je deset že potrdil evropski parlament. Ta pravila naj bi zdaj veljala kot povod, da se končno odpravijo nadzori na notranjih mejah, ki jih je zaradi migracijske krize in vedno novih pomislekov glede obravnave migrantov uvedla kopica držav vzdolž zahodnobalkanske in sredozemske migracijske poti. Evropska komisija bo spremljala izvajanje novih pravil, ki segajo od spremenjenega načina registracije nezakonitih migrantov na evropskih mejah pa vse do novega solidarnostnega mehanizma med državami članicami in vračanja zavrnjenih prosilcev za azil v njihove domovine.

Dolga pot iskanja novih pravil

Tako imenovani azilni pakt je bil dogovorjen leta 2024 po osmih letih pogajanj. Veljati začne danes, dve leti po njegovem sprejetju. Cilj sprejemanja pakta je bil, da bi Evropska unija dobila nova pravila za upravljanje migracij in vzpostavitev skupnega azilnega sistema. S paktom naj bi se povrnilo zaupanje državljanov, da je Unija sposobna oblikovati dogovor in spoštovati skupna pravila o upravljanju migracij in azila. »Z novimi pravili imamo večji nadzor nad tem, kdo lahko pride v EU, kdo lahko ostane in kdo mora oditi,« ocenjuje evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner. Zadovoljni so tudi v evropskem parlamentu, ki se je dolgo pogajal s svetom EU o podrobnostih posameznih delov pakta.

»Po letih zastoja ima Evropa končno na voljo orodja za okrepitev svojih zunanjih meja in ponovno prevzemanje nadzora nad migracijami. Zdaj moramo poskrbeti, da bo sistem deloval,« ocenjuje Tomas Tobe, evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke in poročevalec evropskega parlamenta o........

© Dnevnik