Iskanje priložnosti za hormuško diplomacijo |
Po novem govoru Donalda Trumpa o Iranu so izpuhteli upi na hitri konec vojne v Perzijskem zalivu. Več kot 40 držav je po vnovič mešanih napovedih ameriškega predsednika o skorajšnjem koncu vojne na eni strani ter napovedani okrepitvi napadov na Iran na drugi med videokonferenco v organizaciji Velike Britanije iskalo možnosti, kako bi vendarle dosegli diplomatsko sprostitev blokade Hormuške ožine. Trump je namreč med drugim dejal, da naj države, ki potrebujejo nafto iz Perzijskega zaliva, prevzamejo vodilno vlogo pri ponovnem odprtju ožine. Iskanje rešitev pa je omejevala tudi iranska selektivnost pri spuščanju posameznih tankerjev čez Hormuško ožino in zaračunavanju posebnih tranzitnih dajatev, menda v višini dveh milijonov dolarjev za tanker. Oboje je v nasprotju z mednarodnim pravom.
Za bolj usklajen diplomatski pritisk
Evropske države so bile sprva zadržane do napotitev svojih mornaric na območje še v času vojne, kjer bi nudile spremstvo tankerjem, ki plujejo skozi ožino. Toda grozeče hude gospodarske posledice blokade vodijo k vnovičnemu premisleku in počasi se začenja oblikovati koalicija voljnih pod vodstvom Velike Britanije in Francije, ki bi vendarle utegnila sodelovati pri varovanju območja. A očitno bo moralo priti do določenega sodelovanja tudi z Iranom, kajti francoski predsednik Emmauel Macron izključuje vojaško posredovanje za odprtje Hormuške ožine, ki ga zagovarjajo ZDA. Opozarja namreč na tveganja zaradi revolucionarne garde in nasprotno želi, da bi dogovor o plovbi čez ožino dosegli v soglasju s Teheranom. »Osredotočamo se na diplomatske in mednarodne ukrepe, vključno s skupno mobilizacijo vseh naših diplomatskih in gospodarskih orodij ter pritiskov,« je na začetku srečanja, ki se ga niso udeležili predstavniki ZDA, Izraela in Irana, dejala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper.
Kot je po sestanku več kot 40 držav povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, je na videokonferenci več držav pozivalo k deeskalaciji in še bolj usklajeni diplomaciji za ponovno vzpostavitev proste plovbe v ožini. »Iran mora prenehati z dejanji, ki ogrožajo svobodo plovbe v Hormuški ožini,« je dejala ministrica, ki je na zasedanju tudi obsodila napade na civiliste ter se izrekla proti iranskim napadom na komercialne ladje in polaganju min v Zalivu. Hkrati je na zasedanju izrazila slovensko zadržanost do vojaškega posredovanja v ožini.
Iranska napoved nadaljevanja boja
Iz Trumpovega govora, v katerem je ponovno napovedal, da bo vojna trajala še dva ali tri tedne ter da se počasi končuje, je še enkrat postalo jasno, da predsednik nima načrta, kako jo končati. Na nadaljevanje vojne se niso pripravljali le ameriški zavezniki v Natu, ki jih je Trump vnovič napadel zaradi nesodelovanja v vojni. Tudi Iranci so po Trumpovih besedah, da bodo ZDA v prihodnjih tednih bombardirale Iran v kameno dobo, svojim silam ukazali višjo stopnjo pripravljenosti.
»Če nasprotniki poskušajo izvesti kopensko operacijo, nobena sovražna enota ne sme preživeti,« je po poročanju državnih medijev dejal vrhovni poveljnik iranske vojske Amir Hatami. Trumpove besede in krepitev ameriške vojaške prisotnosti v regiji pri iranskih silah niso puščale dvomov, da jih pred bližajočim se koncem konflikta, ki ga je napovedal Trump, čaka še velika preizkušnja. Kakšna bo, je poskušal pokazati predsednik parlamenta Mohamed Bager Kalibaf. Zgolj v tednu dni se je na poziv oblasti za obrambo države prijavilo sedem milijonov Irancev, trdi. »Naj vam povem nekaj iz srca. Iranci ne govorimo le o branjenju svoje države, mi zanjo tudi krvavimo. To smo že storili in pripravljeni smo to storiti še enkrat. Če pridete po naš dom, boste srečali vso družino. Pripravljeno, nabito in pokončno. Kar pridite,« je bil kljubovalen Kalibaf.
Kongresniki v zaščito Nata
Trump je vnovič zagrozil, da bi se ZDA zaradi zavračanja zavezniške pomoči v Iranu lahko umaknile iz Nata. Kot je dejal, je vedno vedel, da je Nato brezzobi tiger, kar naj bi vedel tudi Putin. Na njegove nove izjave o umikanju ZDA iz Nata so se zdaj odzvali tudi tamkajšnji kongresniki. Demokrat Chris Coons in republikanec Mitch McConnell sta v skupnem pismu stopila v bran Natu in se zoperstavila Trumpu. Zapisala sta, da se Američani z Natom lahko počutijo varneje in da bo senat še naprej podpiral zavezništvo, ki ZDA, Evropi in svetu zagotavlja mir in varnost. Umik Združenih držav iz zavezništva sicer ni preprosto predsedniško dejanje, saj se morata s tem strinjati dve tretjini članov senata. »Zavezništva, kot je Nato, črpajo moč iz tega, kar ostane neizrečeno, torej iz zaupanja, ki jih podpira. Če vsak dan vzbujaš dvom o svojih zavezah, izpraznjuješ njihovo bistvo,« pa se je na Trumpove besede odzval francoski predsednik Macron.