Bo Havana naslednje Trumpovo postajališče? |
Vse odkar je Hugo Chavez leta 1999 prevzel vodenje Venezuele, je bil uradni Caracas najtesnejši ideološko-gospodarski zaveznik Kube. Strmoglavljenje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, dediča chavizma, za kubanski režim pomeni velik izziv, ki je morda celo nepremostljiv. Ob stopnjevanju ameriških pritiskov na začasno predsednico Venezuele Delcy Rodriguez utegne Kuba ostati brez njenih pošiljk nafte, ki so se v lanskem letu sicer krepko zmanjšale, verjetno tudi zaradi gospodarske krize v Venezueli.
Še preden so ameriška letala in helikopterji odleteli iskat Madura, so na Kubi njemu v podporo potekali veliki shodi, kot izraz solidarnosti so zbrali štiri milijone podpisov. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je celo opozarjal, da bi ameriški spopad z Venezuelo pomenil tudi spopad s Kubo. Njegovo gorečnost je nekaj dni pozneje poskušalo omiliti kubansko zunanje ministrstvo, ki je pojasnilo, da Kuba seveda ne bo šla v vojno z ZDA.
Ugrabitev Madura je kubanski režim močno pretresla. Ne samo zato, ker je ameriški predsednik Donald Trump kmalu po zajetju Madura dejal, da je kubanski režim zelo blizu padcu, grožnje pa je nadgradil njegov zunanji minister Marco Rubio z besedami, da bi se, če bi bil na mestu kubanskega režima, zelo bal. Pretres v Havani je bil še večji tudi zato, ker je bila med 100 ubitimi v ameriškem napadu približno tretjina pripadnikov........