We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Alojzij Cvikl: "Takšnih pogovorov kot v Mariboru še nisem imel"

9 4 2
25.03.2018

Upanja, veselja, luči želi vsem za veliko noč. V velikonočnem tednu je v najvišjih obratih. Po eni od tur po župnijah nadškofije, ki jo vodi, čez dvajset jih je že obiskal letos. Tri leta je Alojzij Cvikl, jezuit, Štajerec z dolgo rimsko kilometrino, že mariborski nadškof in metropolit. Podpredsednik Slovenske škofovske konference je bil iz Vatikana poslan v Maribor reševat finančno potopljeno Cerkev. Ko je dosegel toliko da ne nemogoče: embargo na odplačevanje kreditov bankam, ga je papež Frančišek naredil za nadškofa in postavil za mariborskega ordinarija. Nadškofijo se trudi držati nad vodo. Doba megalomanstva v mariborski Cerkvi je preteklost. (Za) vsak dan posebej se zdaj dela, toliko da ne povsem brez financ in nič, kar ne bi bilo v najožjem in najglobljem smislu stvar Cerkve in vere.

Boste velikonočno voščilo obesili tudi na facebook, gospod nadškof? Pred ljubljanskim nadškofom ste bili na FB, na instagramu je bil pa ljubljanski prvi. Kar s časom ste škofi.

"Izbral sem si eno družbeno mrežo in ostal. Nekje človek je."

"Pokristjanjevanje" po socialnih mrežah, zvočniki do vernikov?

"Skoraj vse župnije imajo spletno stran, za obvestila, sporočila, fotokronike. Spletna stran je postala nuja. Ljudje danes veliko bolj krožijo, kot so včasih, to sem videl, tudi ko sem bil upravitelj župnije. Gredo k maši drugam, a jih zanima, kaj se dogaja doma, v njihovi župniji. Človek je danes zelo zaposlen, hiti, in na ta način je povezan s svojim okoljem. Na facebooku je, vidim, tudi kar nekaj župnij. V Vitanju sem nedeljsko pridigo vedno imel na spletni strani."

Da se ne gre k maši v eno in isto cerkev? Kaj se ni Cerkev zmeraj hvalila z zvestobo, s stalnostjo? Nedelja, ena in ista cerkev, eni in isti pridejo ...

"To še vedno velja. Manj v mestih, a se tudi v mestu dogaja, da kdo živi na enem koncu, k maši pa gre tja, kjer je začel. Na podeželju je maša tudi srečanje, druženje."

Pripadni, zvesti, to je važno, okrog tega se danes gradi vera. Kvaliteta, ko kvantitete, kakor je bila v še ne zelo oddaljenih časih, več ni. To se zdaj odkrito pove, iz vrha Cerkve. Pa tudi relativizira se malo količino stalnih prihodov v cerkev na ta način, "rahlja" statistiko? Na top praznike so cerkve še vedno polne.

"V Sloveniji predvsem tri praznike zelo doživljamo. Prvi je gotovo božič, ker je bolj družinski praznik, družina je takrat skupaj. Glavni praznik je za nas velika noč. Ker je vstajenje. Apostol Pavel pravi, če Kristus ni vstal, je prazna naša vera. V vzhodnih upodobitvah božiča je Jezus položen v sarkofag. S tem, ko je položen v jasli, pomeni, da bo razdan. Božič in velika noč sta zato tesno povezana. Mogoče ljudje niti ne doživljajo to toliko kot mi, ki smo bolj v duhovnem. Zelo blizu je ljudem še vedno cvetna nedelja, ko se h blagoslovu prinaša zelenje, butare, to je zelo obiskano. Tudi malo se tekmuje, kdo bo imel večjo in lepšo butaro, sploh na podeželju. Zelo je na podeželju obiskan še blagoslov ognja, tipično moška velikonočna stvar. In seveda blagoslov jedil! Mariborska stolnica je takrat kot avtobus, ki se napolni in izprazni vsake pol ure. To ljudem še veliko pomeni. Velikonočna procesija že manj. In na podeželju je spet drugače kot v mestu."

V Vitanju, tej slovenski vesoljski vasi, ste to nazadnje videli, delali ste v župniji, obenem pa po prihodu iz Rima v začetku tega desetletja reševali situacijo v Mariboru.

"Najprej sem bil osem let v mestu. Pet let sem bil kaplan in župnik v Ljubljani, v veliki župniji v Dravljah. Še danes je draveljska župnija zelo živa. Ko sem bil tam, je imela 1600 do 1800 nedeljnikov, danes jih ima še vedno preko tisoč. V Vitanju sem bil pa povsem v kmečkem okolju. Tako da sem doživel eno in drugo realnost."

Vmes pa dolga leta Rima. In potem Maribor.

"Nazaj v mesto. Razlika........

© Večer