We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Žrtve morajo spregovoriti in se boriti

16 2 0
14.09.2017

"Nikomur več ne zaupam. Zlasti ne državi. Vsi so me pustili na cedilu. Živim le še za svojega sina. On je edini žarek v mojem vsakdanu, čeprav zame to ni življenje. To je bolj podobno vegetiranju bolnika, ki ga pri življenju vzdržujejo le še aparati." S temi besedami je svoje življenje 22 let po koncu vojne v Bosni in Hercegovini opisala Sanja, ki je del vojne preživela v vojnem ujetništvu, med katerim so jo razni vojaki večkrat posilili. Po vojni je enega od vojakov prijavila oblastem, a policija in sodne oblasti niso ukrepale. Prav tako pomoči ni prejela od socialne službe.

Storilci ostajajo nekaznovani

Sonja je le ena od več kot 20.000 žensk, ki so bile med letoma 1992 in 1995 v času vojne v BiH kot deklice, dekleta in ženske žrtve vojnega spolnega nasilja srbske vojske in srbskih paravojaških enot, ki so imeli organizirane celo kampe za posiljevanje, v katerih so se "sproščali" med odhodi na bojišča. Po koncu vojne so mnoge zaradi močno zasidranega tabuja posilstva v bosanski družbi o nasilju in zločinih, ki so jih bile deležne, molčale. Tiste, ki so spregovorile, so bile pogosto deležne obsojanja ne le družbe, temveč velikokrat tudi družine, v oporo jim ni niti država. Danes tako........

© Večer