We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Oblačila ne sodijo med mešane odpadke

6 2 20
11.07.2018

Proizvodnja oblačil oziroma tekstilna industrija se je zaradi nižanja stroškov (tako zaradi nižje cene delovne sile kot tudi nižjih okoljskih standardov) skorajda v celoti preselila iz zahodnega sveta na vzhod, obenem je med največjimi onesnaževalci in povzročitelj najhitreje rastočih odpadkov v Evropski uniji. Tekstil med razgradnjo ustvarja toplogredne pline, pri proizvodnji se porabi veliko vode, gnojil in pesticidov; z enim kilogramom zbranih rabljenih oblačil prihranimo 3,6 kilograma emisij CO2, 6000 litrov vode, 0,3 kilograma umetnih gnojil in 0,2 kilograma pesticidov, navajajo Ekologi brez meja.

Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2016 letno zavržemo v Sloveniji 1749 ton oblačil (gre samo za oblačila - drugi tekstilni izdelki so izvzeti -, ki pristanejo med komunalnimi odpadki), od tega 895 ton v gospodinjstvih. Lani smo uvozili za več kot 600 milijonov evrov oblačil. Velik del oblačil zavržemo, še preden jih zares ponosimo, mnoga pa niti enkrat ne oblečemo in ne tako malo se jih sploh ne proda in v bistvu postanejo odpad, še preden pristanejo v omari.

- Leta 2016 smo v Sloveniji zavrgli 1749 ton oblačil, od tega 895 ton v gospodinjstvih.
- Analiza Snage iz letošnjega marca kaže, da je med mešanimi komunalnimi odpadki kar od tri do pet odstotkov tekstila, v glavnem oblačil.
- Z enim kilogramom zbranih rabljenih oblačil prihranimo 3,6 kilograma emisij CO2, 6000 litrov vode, 0,3 kilograma umetnih gnojil in 0,2 kilograma pesticidov.

Kje konča vsa ta množica oblačil? Zelo različno. Nekatera oblačila, še posebno otroška, si ljudje podarjajo ali izmenjujejo med seboj, nekatera podarijo humanitarnim organizacijam, vse več jih pristane v zabojnikih za zbiranje tekstila, ki so se začeli pojavljati tudi na naših ulicah, le malo v zbirnih centrih v zabojnikih za tekstil, še vedno mnogo........

© Večer