We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

(VEČERNO BRANJE) Ni čistejše ljubezni od ljubezni do svojih otrok. Tudi globljih strahov ne. 

15 0 0
21.02.2019

Ni bolj brezpogojne ljubezni, kot je ljubezen do svojega otroka - ni čistejših in ne globljih občutenj absolutne ljubezni od starševske. Tako na drugi strani tudi ni večjih skrbi in ne temačnejših strahov, kot povezanih prav z ljubljenim otrokom - za svoje otroke se najbolj bojimo, večina praviloma bolj kot zase. Strah nas je (vsaj v največji meri in v povprečju), da bi se jim karkoli zgodilo, da bi jih kdo prizadel, da jim ne bi uspelo doseči, kar so si zadali, da bodo razočarani in neuspeha ne bodo prenesli ali pa da česa otroku spodletelega ne bomo prenesli mi kot starši.

Nenehni strahovi - odkriti ali skriti, odganjani in spet prebujeni, spodbujeni. Saj ne, da je grozeči strah, ki "biva" v starših, stalno aktiven, da ves čas deluje intenzivno in zavedno, še manj, da nas usmerja, vodi. Prej se zdi, kot da gloda nekje v ozadju in se tu in tam kot strupena puščica zapiči ostro s konico v človeka, se prisesa nanj s prežečimi temnimi očmi, se tu in tam pritajeno oglasi ali spet kdaj glasno zahteva svoj davek. Ne uideš mu, naj si še tako pogumen, čvrst, suveren, sproščen človek. Vse nas se polaščajo strahovi, koga bolj, koga manj - odvisno tudi, kakšni smo ne le kot starši, temveč na sploh kot ljudje.

Razlog za........

© Večer