We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Telesnost in erotika velikega Meštrovića

10 0 1
06.03.2018

Ivana Meštrovića (1883-1962) smo generacije, ki smo živele v nekdanji Jugoslaviji, poznale in cenile kot enega največjih, najbolj mednarodno poznanih in priznanih kiparjev s teh prostorov z monumentalnim, orjaškim opusom. Je resnično brez primere med sodobniki in nedvomno najznamenitejši hrvaški kipar, ki je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav - Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in SFR Jugoslavije. Ustvarjalna pot pa ga je vodila tudi v številne evropske države in ZDA. Zaslovel je kmalu po prvih umetniških korakih med študijem na Dunaju, ko je njegove uspehe podprl sam Auguste Rodin kot starosta modernega kiparstva, ki je Meštroviću polaskal, da je "največji kiparski fenomen".

Zgodaj prepoznaven in cenjen v širšem evropskem prostoru, je samonikli slovanski genij nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah dvajsetih in tridesetih let, po drugi svetovni vojni pa je njegovo delo padlo v pozabo. Pravično vrednotenje je doživelo šele v osemdesetih letih, v istem času, kot so na novo odkrili tudi arhitekturno izjemnost Jožeta Plečnika.

Ne le hrvaški, tudi tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je Meštrović mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, ki jih odlikuje prekipevajoča sredozemska čutnost. Prav to, telesnost in erotiko njegovega kiparstva, predstavlja aktualna razstava v Galeriji Cankarjevega doma (CD) od 13. februarja do 20. maja, z naslovom Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu. Petintrideset let po prvi razstavi manjše plastike v Cankarjevem domu so pripravili nov pogled na njegove mojstrovine v dognani postavitvi arhitekta Filipa Beusana. Premierna predstavitev te razstave leta 2016 v zagrebški Gliptoteki je požela velik uspeh, saj........

© Večer