We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Maylis de Kerangal: Ženska pisava? Ne zanima me

11 0 5
13.03.2018

Maylis de Kerangal je poezija, ki se pretvarja, da je roman," je zapisal Bill Gates o njenem Rojstvu mostu iz leta 2010, nagrajenem s prestižno nagrado Medicis, pravkar pri nas izdanem pri Beletrini. Pripoveduje o gradnji mostu v fiktivnem ameriškem mestu Coca, ki povezuje zahodno civilizacijo in prvobitne kulture, o visečem mostu, ki se razpenja med človeškimi hrepenenji in svetovno ekonomijo. Avtorica mojstrsko izpisuje kompleksnost odnosov, karakterjev, prepričljivo stvarna je, hkrati pa senzibilna, razgledana pripovedovalka z briljantnim slogom.

Bila je gostja festivala Fabula - literature sveta. Megazvezdnica s prevodi svojih romanov v štirideset jezikov. Kar štiri knjige so ji že izšle v slovenskem prevodu - Tangenta proti Vzhodu, Pokrpajmo žive, Rojstvo mostu in Na tej točki noči. Letos je prejela tudi eno najbolj zaželenih literarnih nagrad Wellcome Book Prize.

Vaše literarne teme niso tipično romaneskne. Saj vemo: veliki romani so epopeje o vojnah, sage o družinah, ljubeznih. Vaša najbolj prevajana, svetovno znana romana pa sta o - gradnji mostu in presaditvi srca.

"V Rojstvu mostu sem delala epopejo, v vesolju transplantacij srca v romanu Pokrpajmo žive pa 'chansons de geste' (francoski junaški ep, op. p.). V bistvu pa ni teme, ki ne bi bila za roman. Nekatere teme so res zelo literarne, pogosto uporabljane in večne - vojna, ljubezen, smrt, izguba, življenjepisi znamenitežev, zgodba lastnega življenja, časopisne vesti. Seveda so tudi take, ki sploh niso literarne. A vse je lahko roman, malo tem je danes, ki ne bi mogle biti snov romana. Roman je žanr s fizično, kemijsko, biološko naravo, dovoljuje vse, sprejme vse. Je zelo prilagodljiv žanr, a njegova moč vse prevzame, pa tudi njegova krhkost. Nima pravil, roman je območje svobode."

Roman Rojstvo mostu je kolektivni roman, v središču sta gradbišče in kolektiv, povezan z njim. Težišče je na kolektivni akciji, zasnovali ste resnično epopejo?

"To je bohotni roman izobilja, velikih razsežnosti. Vsega je na pretek - likov, dogodkov, res je bistvo v kolektivu in v preizpraševanju možnosti, česa smo sposobni skupaj. Kako je delati skupaj. Kje, če ne na gradbišču, je skupnost bolj povezana. To je mikrokozmos, kjer pridejo do izraza dominacija, moč pa tudi čustva. Kako je delati v taki skupnosti, kjer se tudi politične razsežnosti izrazito razgalijo. Bistveno je vprašanje kolektiva, ki je silno močan, njegovi posamezni deli so mu povsem podrejeni v skupni misiji."

Kakšno pa je razmerje med realnim, dokumentarnim in fikcijo pri vas? Ne zanima vas realizem kot tak?

"Zame ni dvoumnosti, sem odločno v fikciji. Nimam rada mešanja, imam dela, ki so čista fikcija, in taka, ki to niso. Lahko vpletam zgodovinske motive, ekonomske, sociološke, socialne v fikcijo, a zame je ontološki status dela silno pomemben. Ne počutim se dobro v sprijemanju vsega. Imam mejo, ki ji zvesto sledim v romanu in mi omogoča vso svobodo."

V zvezi z vašo literaturo pogosto uporabljajo pojem materializem, tudi nekak optimizem je močno prisoten. Ampak........

© Večer