We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Kakšnih sto let smo na Dunaju zadaj

14 2 43
23.05.2018

Bila je na zaključnem koncertu letošnje sezone mariborskega cikla s šestletno tradicijo Carpe artem. Bil je prvi nastop violinistke Petre Kovačič, Tolminke in deset let že Dunajčanke, na mariborskem odru pa tudi eden redkih v Sloveniji. Že tretje leto je prva violina Dunajskih filharmonikov. Ob kontrabasistu Iztoku Hrastniku edina Slovenka v tem slovitem korpusu.

Za orkestraša, četudi najbolj vrhunskega, je komorna igra verjetno zelo koristna in nujna?

"Če igraš samo v orkestru ves čas, se izgubi individualen čut za muzikalnost. Izkušnja je koristna tudi zaradi srečevanja z drugimi glasbeniki, prenosa izkušenj."

Zanimiv repertoarni izlet je za vas najbrž ta koncert? Ste poznali to literaturo od prej?

"Ne, niti za Lachnerja niti za Čeha Webra še nisem slišala doslej. Ko sem dobila program, sem začela iskati posnetke. Včasih je celo boljše, da ne obstaja 15 tisoč posnetkov neke skladbe. V notnem tekstu najdeš več inspiracije, če tega ni, tudi samega sebe skušaš presenetiti pri izvedbi. Vaje so zelo spontane in prilagajanje drugim instrumentom, iskanje lastne logične komponente v materiji, da ustvarimo smiselno celoto, je zelo zanimiv proces."

Noneti so redki v komornem muziciranju?

"Veliko je godalnih kvartetov, sekstetov. Tudi ko Dunajski filharmoniki v dunajski operi izvajamo mesečno komorne koncerte, so take zasedbe iz solistično zastopanih godal in pihal zelo redke, nenavadne. Da bi poslušali tri godala, zraven pa glavne predstavnike pihal, to se ne zgodi zelo pogosto."

Izkušnja vrhunskosti
Na koncertu, ki je bil pretekli četrtek v Kazinski dvorani SNG Maribor, so izvajali dve pozabljeni romantični skladbi za pihala in godala - Lachnerjev Nonet in septet Iz mojega življenja češkega skladatelja Josepha Miroslava Webra. Ob Petri Kovačič so nastopili še oboist Dario Golčić, solist Simfoničnega orkestra HRT, flavtistka Melanija Pintar, klarinetist Domen Marn, fagotist Vuk Popović, hornista Marko Arh in Žan Zdovc, violistka Eva Koprivšek, violončelist Nikolaj Sajko in kontrabasist Žiga Trilar. Bil je dragocen večer zelo redko slišane glasbe, saj kombinacije godal in pihal v takih večjih sestavih na komornih koncertih niso pogoste. Bila je izjemna izkušnja vrhunskosti, mehkega zvoka in sijajne igre ene naših najboljših violinistk.

Prihajate iz Tolmina, petletni ste začeli z violino - že od zgodnjih let pa ste si menda želeli igrati z Dunajskimi filharmoniki?

"Bila sem študentka dunajske univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost in iskala sem možnost, da bi šla poleti na mojstrski tečaj. Bil je brezplačen, Banka Austria je bila sponzor in bil je v bližnji Trenti. Poskusila sem in ponudili so mi substituiranje v Dunajski filharmoniji. Opraviti sem morala manjšo avdicijo, bili so zadovoljni in me povabili nekajkrat za substituta - najprej v opero pa tudi v filharmonijo. Za slovensko študentko je bila to v vseh pogledih koristna izkušnja. Učila sem se orkestrske igre in nabirala izkušnje pri najboljših. Od........

© Večer