We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Fotografiram, torej sem Hochstätter

22 0 2
14.09.2018

Če izraz legenda ne bi bil razvrednoten, bi za njega definitvno veljal. Tako kot on angažirano misli, spremlja, čuti Maribor že štiri desetletja, ga redkokdo. Po petih letih bo spet razstava njegovih fotografij v njegovem mestu. V petek bodo v razstavišču artKit na Glavnem trgu 14 odprli razstavo njegovih Pokrajin/Landskapes s podnaslovom Fotografije, sanje in spomini. Kustosinja je Nina Jeza. Razstava je predtakt k mariborskemu festivalu fotografije prihodnji teden. Fotografijam na razstavi se bodo pridružili še Sanje v dvanajstih slikah (1974-1984), diaprojekcija dvojnih Ecktachrome diapozitivov. Za njegov opus je značilno, da ni dokumentaren in ne verističen. Posnetke ustvarja z režijskim prijemom. "Fotografija ni umetnost, je tehnika. Umetnik sem jaz, ki s to tehniko naredim nekaj, kar ima presežno vrednost. Nikoli nisem dokumentiral vedno sem interpretiral. Redko sem delal na terenu, raje sem bil v studiu," pravi. Je mešanica panonske melanholije in mediteranskega zanosa. In zmeraj je rad odvzemal material, klesal kot kipar, da je ostajalo samo bistvo. Njegove klape v življenju so bili pisatelji, glasbeniki, slikarji. Z njimi se je več družil kot s stanovskimi kolegi.

Izhaja iz družine fotografa, atelje Hochstätter je v mestu pomenil sinonim za kvalitetno fotografijo, hkrati pa je oče skupaj s fotografom Jožetom Kološo kriv, da sta šla oba sinova, ob Mišu še mlajši Zoran, v fotografijo oziroma film. Spominjam se nekdanjega duhovitega časopisnega oglasa "Fotografiram, torej sem Hochstätter". Ne mara vprašanja, katero kamero uporablja. "Kot bi Picassa vprašala, s kakim čopičem slika."

Dolgo ste stanovali v Naskovem, Vetrinjskem dvorcu, od koder pa ste morali s Studiom Hochstätter oditi. Obljubili so vam vrnitev, a do nje ni nikoli prišlo.

"Leta 2008 sem moral zapustiti Naskov dvorec z obljubo, da se bom lahko vrnil, ko bo obnovljen. Nisem se mogel. A na srečo sem sto metrov nižje našel zamenjavo v benediktinskem dvorcu na vogalu Ob jarku in Vetrinjske. Imel sem poznobaročni strop v ateljeju in ni bilo slabo."

Štiri desetletja ste že na sceni, velika retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor že počasi čaka na vas?

"Ne........

© Večer