We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Forma viva: Razlogi za ponos

15 0 0
07.04.2018

V Umetnostni galeriji Maribor so predsinoči med eksponati retrospektive akademske kiparke Vlaste Zorko pripravili predstavitev knjižice Forma viva Maribor (1967-1986) avtorice dr. Marjete Ciglenečki, kar je bil umesten kontekst in je v neposredni zvezi z razstavo. Zorkova je namreč ena od avtoric mariborske Forme vive, kiparskega simpozija, ki je med letoma 1967 in 1986 mesto, zlasti njegov desni breg, oplemenitil in humaniziral z devetnajstimi betonskimi skulpturami.

Žepnica Forma viva Maribor je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC, s katero Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU zapolnjuje eno od vrzeli v razmišljanju, pisanju in branju o umetnostnih spomenikih in prostorih Slovenije ter v njihovem razumevanju. V njih avtorji s strokovno tehtno in poljudno privlačno besedo, ki je hkrati bogato slikovno podprta, spregovorijo o umetninah in arhitekturnih spomenikih v širokem družbenem kontekstu.

Forma viva (lat. živa oblika) je poetično ime za kiparske simpozije, ki so bili v Sloveniji od 60. let. Začetki tega gibanja segajo v 50. leta v Avstrijo, ključna osebnost pa je bil kipar Karl Prantl. Leta 1958 je dobil naročilo za kip, ki naj v vasi Nickelsdorf ob avstrijsko-madžarski meji spominja na žrtve nemirov leta 1956 na Madžarskem. Kip je izklesal iz kamna v kamnolomu v St. Margarethnu ob Nežiderskem jezeru in tam, med delom pod milim nebom, se mu je porodila zamisel, da bi priredil mednarodni kiparski simpozij. V Sloveniji so se na simpozijih kiparji z vsega sveta zbirali od leta 1961 v Seči pri Portorožu (material je bil istrski kamen), od leta 1964 na Ravnah na Koroškem (material je bilo jeklo), Forma viva v Kostanjevici na Krki je bila v lesu. Formo vivo v Mariboru so kot zadnje delovišče odprli 1967. Kiparji so svoje umetnine klesali do leta 1987 v betonu. Pomagali so jim strokovnjaki iz mariborskih gradbenih podjetij. Posebna pa je tudi po tem, da so kipi uvrščeni na premišljene lokacije znotraj mestnega tkiva, kjer jih je mogoče občudovati še danes.

Forma viva v številkah
130 skulptur v lesu v Kostanjevici
87 del v kamnu v Seči
34 kipov v železu na Ravnah
19 umetnin v betonu v Mariboru

Knjižica Forma viva Maribor poleg kratke zgodovine kiparskih simpozijev pri nas in v tujini........

© Večer