We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

"Maribor gre nazaj, ne naprej"

12 0 7
21.03.2018

Založba Pivec je v ponedeljek zvečer priredila že osmi Valentinov dvojec, pogovor o umetnosti in ljubezni z uglednimi umetniki, intelektualci. Vrednost teh večerov je v osvetljevanju intimnih, zasebnih zgodb, a na žlahten, ne današnje trivialen način. Kar je posebna vrednost, če primerjamo denimo podobne pogovore na nacionalki, ki preradi zahajajo v trivialo. V Salonu uporabnih umetnosti sta tokrat urednik založbe Nino Flisar in vsestranska kulturna organizatorica Zora A. Jurič gostila umetnostno zgodovinarko Bredo Ilich Klančnik in pesnika Andreja Brvarja. Valentinov dvojec je bil sicer bolj Jožefov, a nič manj aktualen in sugestiven. Večer je obogatila harmonikarka, devetošolka Pika Drstvenšek.

Gosta sta bila sošolca v osnovni šoli. "Začela sva na današnji univerzi, kjer je danes rektorat," sta povedala. "V tisti stavbi je bila nekoč ljudska šola." Brvar je poznal vse Iliche, a v štirirazrednico na Slomškovem trgu, z vhodom iz Miklošičeve, sta hodila skupaj z Bredo. In spominja se je po ogromni mašni sredi glave. Pojasnila je, da je morala izgledati višja, ker je bila najmlajša med sošolci, šla je leto dni prej v šolo. Celo rojstni datum so ji spremenili, da se je lahko vpisala. Vedno je dišala po kremšnitah, je dejal Brvar, čeprav jih v šolo ni nikoli prinesla. V zagovor je pojasnila, da so slaščičarno Ilich takoj po vojni nacionalizirali. "Ovdovela babica je prve dneve po osvoboditvi skušala postaviti slaščičarno na noge, a ni trajalo dolgo. Plačati smo morali vsako kepico sladoleda in kremno rezino v oddanem lokalu pod našim stanovanjem. Živeli smo brez očeta, do prvega razreda ga sploh nisem videla. Tudi kasneje smo ga videvali le ob koncu tedna," je pripovedovala Ilich Klančnikova. Tudi pri verouku in v cerkvi sta se srečevala z Brvarjem, čeprav je bil Bredin stric narodni heroj Bojan Ilich. Brvar je bil celo pet let ministrant v Alojzijevi cerkvi.

"Kako je v komunizmu, ki je bil samo vrhnji premaz nove ideologije, življenje funkcioniralo po svoje naprej," se spominja Brvar.

Gostja se je spominjala pokojnega očeta, kako ji je iz službene poti iz Beograda prinesel majhne knjižice založbe Nolit, eno posvečeno Utrillu, drugo Cezannu. Očetovi sošolci na realki so........

© Večer