We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Tahir Abbas: Konflikt je postal pravilo. A nezamisljivo je mogoče

15 3 34
08.05.2018

Vse glasnejše so ideje, da moramo zaščititi evropsko kulturo, da islam ni del evropske zgodovine? Te ideje ponekod zmagujejo na volitvah. Kako to razumeti?

"Te ideje kažejo na sesutje zahodne družbene domišljije. Hkrati gre za širši, globalen odziv na izzive globalizacije. Odslikava skrb o številkah: o rodnosti in spreminjanju sestave prebivalstva. To so deloma resnični procesi, a še vedno govorimo o položaju manjšin. Ker se to populistično napihuje, pa postaja politično vse pomembnejše.

Mnoge družbe danes nimajo idej, kako in kam naprej. Ekonomija potrebuje določeno usklajevanje, a investicij v tradicionalne sektorje ni več. To krepi jezo med delavci, ki so še pred leti imeli zaposlitev in obljubo socialne varnosti ter javnih storitev. Čutijo se izigrane. Iščejo odgovore na svoje frustracije. Iščejo jih v političnem centru, ki obljublja marsikaj, a nima vsebinskih odgovorov, zato se ponuja obljube o ponovni moči in pomembnosti, povrnjenem mestu v družbi – da bodo prvi. Ljudje vedo, da se to s sedanjimi politikami ne bo zgodilo, a vseeno sledijo tem obljubam."

So migracije res glavni izziv?

"Ob sirski krizi je Nemčija edina govorila o dobrodošlici. Vse ostale države so ljudi priganjale skozi. A današnji begunci so posledica zahodnega osvajanja in širitev, politik Evrope in Amerike. Priča smo ignoranci in dvoličnosti zahodnih vlad. V Pakistanu in Afganistanu so zahodne vlade sodelovale pri ustvarjanju džihadističnih skupin od samega začetka: urili in podpirali so jih v boju proti Sovjetski zvezi. Če zdaj nadaljujejo s svojim delovanjem drugod po svetu, to ne more biti zares presenetljivo.

Mnoge oblasti niso dolgoročno in jasno razmislile o prihodnosti. Vsi se zanašajo le še na trge, da bodo ti našli rešitve. Pomembna naj bi bila le ekonomija, pozabili pa so na ljudi, lastne državljane. Njih skrbi za prihodnost in ozirajo se proti vladam, da bi jim pomagale. Slišijo pa le populizem poln velikih obljub in sovraštva ter zidov, ksenofobije in etničnega nacionalizma. To je zelo nevarno. Vsi etnični nacionalizmi se na koncu sesujejo. Politiki govorijo, da je treba preprečiti migracije – a ljudje migrirajo in se premikajo od začetka človeške civilizacije. Migracije so del tega, kdo smo. Ni jih mogoče ne ustaviti ne preprečiti. In če se bodo problemi, bombardiranja in spopadi na Bližnjem vzhodu, od Sirije do Afganistana nadaljevali, bodo ljudje od tam seveda bežali. Pot bodo našli. Ti ciklični, povezani procesi so sedaj dosegli točko stičišča."

Kakšen odnos torej imeti do migracij?

"Migracije so nekaj običajnega in naravnega. So tudi pričakovana posledica tega, kako stvari danes delujejo. V preteklosti so migracije načrtovali in organizirali: v Franciji in Britaniji so družbe napredovale, rasle in ko niso imele dovolj sredstev, hrane, da bi nahranile vse, so vdrle v sosednje države, osvajale druge celine, tam poiskale delovno silo in vire. Tako so tekle migracije zahodne civilizacije: šla je po svetu, da je našla kapital in delavce, ki jih ni imela dovolj, da je lahko nato ustvarila dobrine in bogastvo... V Ameriki so v začetku 1970. let glavni kapitalisti in korporativni šefi ugotovili, da ne ustvarijo toliko dobička, kot bi ga želeli – zato so s produkcijo migrirali po svetu. Ti interesi sooblikujejo politike držav – še danes."

Pravite, da politika prepušča prostor trgu in gospodarstvu, da določita, kaj je potrebno in zaželeno. Kaj se dogaja z občutkom pripadnosti? So tu razlogi za rast nacionalizmov?

"Gre za posledice globalizacije. Ko odprete tržišča, omogočite popolno svobodo za sklepanje poslov in za korporacije, pozabite pa na lastne ljudi. Politike oblikujejo gospodarstveniki in korporativni interesi."

A kdo so 'lastni ljudje'?

"Prebivalci, državljani – davkoplačevalci in volivci, ki pričakujejo od politikov nekaj v zameno. Ne gre za 'naše ljudi', ki bi jih ozko določili z nacionalističnim ali etnocentričnim pogledom na družbo. Gre za prebivalce – ti so bili že za časa rimskega imperija v Evropi izjemno raznoliki.

Imamo družbo, ki naj bi temeljila na gospodarstvu in politiki, zagotavljala enakopravnost in pravičnost. Politični sistem naj bi predstavljal vse ... a če sistem vse bolj temelji na sodelovanju politike in gospodarstva, če se zanašamo le na industrijo in gospodarske akterje, ki narekujejo politične odločitve, potem imamo problem. Gospodarstvu ni več mar za prebivalce, za lokalne delavce. Pomembni so dobički. To smo videli v uničenju Detroita in tudi marsikje po Evropi."

So lahko vera, etnija ali rasa kadarkoli dober temelj za oblikovanje države, skupnosti?

"Samo če imamo družbo, ki je pravična in enakopravna do vseh skupnosti, ne glede na vero, barvo kože ali etnijo. Če imamo državo, ki skrbi za svoje ljudi – ti, moramo razumeti, so vedno migranti. Vedno bodo del naših družb postajali ljudje od drugod. Če želimo ohraniti nacionalno, družbeno povezanost, moramo graditi na idejah multikulturne raznolikosti in spoštovanja. Tako bomo lahko sobivali v mnogo prijaznejšem okolju, saj bomo vedeli, da smo skupaj. Zdaj pa se krepi ideja, da del družbe ni več del iste izkušnje. Določeni Drugi naj ne bi bili del naših družb, hoteli naj nam bi nekaj vzeti... Tako postanejo prijatelji in sosedje sovražniki. Ta jezik, ki omogoči to preobrazbo, ustvarjajo politiki in institucije."

Trdite, da je islamofobija danes institucionalna, sistemska, kulturna in ideološka. Mora priti najprej do velike tragedije in grozot, da se to spremeni?

"Ne. Edina........

© Večer