We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

SDS na volitve s pol milijona sumljivega denarja

1 0 0
09.01.2018

"Posojilodajalko sem prvič srečal ob podpisu pogodbe; potrebujemo denar za volitve, državnozborske in lokalne," se je predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša včeraj odzval na Večerovo poročanje, da si je njegova stranka konec lanskega leta na nenavaden način sposodila 450.000 evrov. Kot smo poročali, si posojila po izredno nizki obrestni meri ni uredila pri kateri od bank, temveč je to storila pri 32-letni Dijani Đuđić, ki sicer prihaja iz Prijedorja v Republiki srbski, pri čemer je nenavadno tudi slabo zavarovanje posojila, kar morda nakazuje na to, da Đuđićeva pri tem poslu ni imela ekonomskega interesa.

A to ni edina nenavadnost omenjena posojila, zadeva bi lahko bila po mnenju predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela tudi nezakonita. "Lahko se odločimo za predhodno poizvedbo, in to nameravamo storiti," je Vesel pojasnil, da bodo od stranke SDS poskušali dobiti tako vso dokumentacijo kot pojasnila o posojilu v vrednosti 450.000 evrov. Pri tem na računskem sodišču poudarjajo, da bodo preverili predvsem, kakšna je dejanska vsebina posojilne pogodbe. "Ali gre v konkretnem primeru torej za posojilno pogodbo, ki močno presega zakonsko dovoljeno višino posojila, ali pa gre za pogodbo, ki ima drugačen pravno-poslovni namen – denimo prenos lastniškega deleža," je dejal Vesel.

Obstaja sum za pranje denarja?
Razlogi, zaradi katerih bi Sberbank morala reagirati, ko je prejela na račun SDS nakazilo Dijane Đuđić, so vsaj štirje: denar je nakazala fizična oseba; ta fizična oseba prihaja iz Bosne in Hercegovine, ki je na seznamu rizičnih držav glede tveganj s področja pranja denarja in financiranja terorizma; denar je bil nakazan na račun politične stranke, za katero veljajo bolj visoki standardi glede financiranja, ker je njen zastopnik politično izpostavljena oseba (zakon določa, da je to vsaka "fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi", op. p.), in višina zneska. Zakon pravi, da mora banka opraviti pregled stranke pri vsaki transakciji, višji od 15.000 evrov.
Na tej točki se vse začne: iz kakšne dejavnosti posojilodajalki iz rizične države tolikšen znesek, da ga je pripravljena posojati po tako nizki obrestni meri? Iz Sperbanke so nam odgovorili, da dosledno spoštujejo vsa predpisana pravila, tudi v povezavi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Skladno s politiko banke pa ne razkrivajo poslovnih odnosov s strankami. Tudi z urada za preprečevanje pranja denarja so nam odgovorili, da konkretnih podatkov o transakcijah, sredstvih ter posameznikih, ki so........

© Večer