We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Dr. Maja Simoneti: Ni interesa, da bi sistem deloval

11 4 5
11.09.2017

Vidimo težave pri umeščanju velikih projektov v prostor, od drugega tira do Magnine lakirnice. Je to res tako težko in nujno vir sporov?

"Za dve stvari gre. Bolj ko je prostor poln določil - pravil o tem, kako in kje graditi, ga urejati, večja je potreba po usklajevanju in več je možnih konfliktov. V današnjem času je raba prostora določena s številnimi pravili, pogoji, ki se v sistemu urejanja prostora pogosto izkažejo za oviro. Namesto da bi se dogovarjali o sprejemljivosti rešitev in usklajevali interese, se nosilci posameznih interesov zavzemajo le za svoje. Tako je zelo težko učinkovito prostorsko načrtovati in voditi postopke umeščanja posegov v prostor.

Druga težava je, da tudi oblasti večinoma verjamejo, da se lahko temu zoperstavijo, če za svoje potrebe postavijo posebna pravila, namesto da bi izboljševali sistem in zahtevali povečanje učinkovitosti postopkov. Kakor hitro pristanemo, da probleme rešujemo s pravnimi akti za posamezne posege, se razmere le še dodatno zapletejo, sistem urejanja prostora pa obvelja za oviro. A temelji na načelih enakosti, preglednosti in demokratičnosti."

Kdaj se je začela razgradnja sistema?

"Leta 2007 z novim zakonom o prostorskem načrtovanju in s prvimi zakoni, naravnanimi na izvedbo posameznih projektov. A ker je sistem kompleksen z razlogom in vključuje različne službe, se je seveda zalomilo. Če pogledamo razvoj zakonodaje, se obseg možnih stranskih udeležencev vseskozi oži. Ko pišejo zakone za posamezne posege, pa radi pozabijo na temeljna postopkovna pravila. Da imajo denimo določeni organi možnost, da ugotovijo, da poseg ni sprejemljiv zaradi zaščite kulturne dediščine ali narave. Ko začneš po koščkih razgrajevati sistem, je velika verjetnost, da bo nekaj zaškripalo. S tem se ne ukvarjamo niti se o tem odkrito ne pogovarjamo."

Namesto izboljšav sistema zakoni za vsak projekt

Marsikdo bi iz povedanega razbral, da sistem ne deluje, da so določila o zaščiti okolja, kulturne dediščine cokla razvoja.

"To vseskozi govorijo politiki. In to potrjujejo tudi številne osebne izkušnje. V določeni meri je to potrdila tudi zadnja revizija sistema soglasodajalcev računskega sodišča. Ugotovili so, da so organi počasni in zamujajo. Mi, udeleženci, na to pristajamo, saj se ne pritožimo, ko je zakonski rok prekoračen. To, da je sistem okoren in ne deluje, lahko potrdijo inženirji, veliki........

© Večer