We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

"Tisti, ki stojijo za celo zgodbo, se praviloma izognejo preiskavam"

10 11 54
12.01.2018

V Sloveniji odmeva posojilo Dijane Đuđić v višini 450.000 evrov slovenski politični stranki SDS. Za mnoge je bilo to presenečenje. Ali preseneča tudi vas?

V BiH to zagotovo ni nova praksa. Politične stranke se poskušajo financirati na načine, da bi se izognile prijavi pravega izvora denarja ali limitu dovoljenega posamičnega financiranja. V BiH smo imeli primere, ko so politične stranke dobile fiktivna posojila od podjetij, ki so bila z njimi povezana, da bi se izognili omejitvam donacij. V neredkih primerih se je tudi razkrilo, da so bila podjetja vpletena v različne kriminalne aktivnosti, zaradi katerih se jim je kasneje sodilo, saj je obstajal tudi sum pranja denarja.

Praksa, da politične stranke skozi posojila prikrivajo pravi izvor premoženja, torej ni nova. V tem primeru je zanimivo in drugače to, da gre za fizično osebo, ki je dala zelo visoko posojilo. Gre za osebo, ki je bila do pred kratkim zaposlena v javni instituciji v BiH, sedaj pa ima nenadoma toliko denarja in je lastnica ali odgovorna oseba različnih pravnih subjektov v Sloveniji. Zagotovo se odpira vprašanje, od kod ta sredstva in od kje taki osebi toliko denarja. Tudi če gre za denar, ki se ji je natekel od podjetij, ki jih je imela v lasti, ostaja vprašanje, od kod je prišel ta denar. Sploh zdaj ko mediji poročajo, da je imela bančni račun odprt tudi na Madžarskem. Vse te okoliščine kažejo na namero, da se je želelo skozi več transakcij prikriti resnični izvor denarja – to pa nedvomno odpira prostor za preiskavo tako izvora teh sredstev kot suma pranja denarja.

Kako so se končale podobne zgodbe v BiH, ki ste jih omenili?

Žal umanjkajo informacije o zaključku postopkov, redko pride do pravnomočnih obsodb. Preiskave pa so razkrile, da so sporne transakcije tekle prek pravnih ali fizičnih oseb, preiskovano je bilo tudi več politikov in političnih strank. A vsi postopki se ponavadi izjemno raztegnejo. Do danes denimo ni pravnomočne odločitve v zadevi izpred osmih let. Ne moremo niti govoriti o odvzemu protizakonito pridobljenega premoženja, kar je v BiH velik problem. Četudi smo zaradi pritiskov mednarodne skupnosti napredovali in imamo sedaj zakonodajni okvir, s katerim naj bi se sistemsko preprečevalo pranje denarja, pa institucije še vedno ne delujejo na primeren način in pravočasno. Institucije prelagajo odgovornost, ne sodelujejo in najpogosteje se postopki sprožijo, ko je denar že opran in zunaj območja BiH. Sodišča pravočasno ne zamrznejo premoženja, kar pomeni, da se protizakonito pridobljeno premoženje ne more nikoli povrniti družbi. To je največja škodljivost. Hkrati pa večina vpletenih nadaljuje s svojimi praksami - praviloma so povezani s političnimi strankami, z oblastjo in neredko tudi z oblastmi v drugih državah regije. Te mreže jim omogočajo, da........

© Večer