We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Dvajset let po potresu: V Posočju mu danes pravijo dobrodelni potres

19 3 39
12.04.2018

"Tistega dne je moja mama praznovala osemdesetletnico. Zbrani smo bili za mizo, celotna družina, ko so poskočili krožniki. Vse je padlo z mize, računalnik se je prekucnil in potem se je oglasil alarm," se še danes živo spomni velikonočne nedelje pred dvajsetimi leti takratni poveljnik civilne zaščite v Kobaridu Pavle Sivec. Zapustil je domačo hišo in se podal na teren. Posočje je namreč prizadel potres z magnitudo 5,6 po Rihterjevi lestvici s središčem med Lepeno in Krnskim gorovjem. Popotresna obnova v Zgornjem Posočju - poškodovanih je bilo več kot 4000 objektov - poteka še danes, razlagajo domačini, država pa je za obnovo namenila okoli 100 milijonov evrov.

Najhuje je bilo v Drežniških Ravnah, vasici ob vznožju gora. "Ravno smo pripravljali kosilo, vsi naši so bili doma. Na mizo sem postavila juho za deset ljudi, ki pa se kljub potresu ni polila. Vsi smo stekli iz hiše, sin je imel še majhnega otroka, stali smo in poslušali, kako se je zgoraj v gozdu vse trgalo, grozljivo je bilo slišati," razlaga Albina Skočir z začetka vasi. Dva dni sta z možem spala v dolini, potem so jim pripeljali prikolice. "Danes imamo vse popravljeno, hiša je prenovljena, dobili smo novo cesto. Nobene žrtve ni bilo, vsi smo si pomagali, zdaj smo tudi že vse dolgove odplačali, zato mi temu potresu pravimo dobrodelni," pojasni sogovornica.

Soseda Alma Berginc prikimava pripovedovanju, dobro se spomni, da so tisti dan skuhali posebno dobro kosilo, saj je bila velika noč.

A kot nam pojasni 91-letni Alojz Bric, so tisti dan - tla so se za nekaj sekund zatresla ob 12.55 - bolj ali manj vsi ostali brez velikonočnega kosila. "Hišo je skoraj privzdignilo, vse je popokalo," se spominja Bric. Sprva je mislil, kako se fantje še niso naveličali pokanja s karbidom. V Drežniških Ravnah so skoraj vse hiše zgrajene na novo, tako da je v vasi ostalo vsaj nekaj življenja. Če ne bi bilo obnove, bi bile tamkajšnje vasi le še bolj prazne, so prepričani starejši vaščani.

Ideji, da bi vas podrli in postavili montažno naselje, kamor bi preselili prebivalce, tedanji župan Kobarida Pavle Gregorčič ni bil naklonjen. "Podobno se je kje zgodilo po rušilnem potresu leta 1976. Tako zapraviš kulturno dediščino in tega nisem mogel sprejeti. Vztrajal sem, da se k obnovi pristopi celovito, z razvojnim pristopom," pojasni župan, ki je na potresni dan pred dvajsetimi leti gledal skozi okno, kako se v gorah ruši del........

© Večer