We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Rdeči alarm

131 3 2
21.04.2017

"Zakaj pa bi izgubljal energijo s preteklostjo?!" S temi besedami se je na naše poizvedovanje, ali ga zanima vodenje Radiotelevizije Slovenija, odzval eden izmed najuspešnejših strokovnjakov s televizijskega področja pri nas.

Programski svet bo v začetku prihodnjega tedna vnovič izbiral generalnega direktorja javnega zavoda. Vendar zanimanja za ta nekdaj ugledni in prestižni položaj, vsaj pri tistih, ki na domačem medijskem terenu nekaj veljajo, ni več. Zato tudi ponedeljkove volitve ne bodo prinesle prepotrebnih sprememb. Tega se zelo dobro zavedajo tudi svetniki, ki v teh dneh še vedno iščejo izhod v sili. Da se bo kriza vodenja naše največje medijske hiše, ki nima izjemnega pomena zgolj v medijskem prostoru, temveč je tudi in predvsem kazalnik demokratičnih standardov v državi, nadaljevala, je dejstvo. In ker rešitve (še) ni na vidiku, državnozborske volitve, ko si bodo ekonomsko-politične elite na novo razdelile karte vladanja in obvladovanja, pa niso več tako daleč, se vrata za plenjenje javnega servisa, ki se po desetletju od prvega političnega naskoka na (novinarsko) avtonomijo sooča z vse težjo situacijo, vnovič na stežaj odpirajo.

Da se je Radiotelevizija Slovenija znašla v globoki krizi, je danes moč videti tudi od zunaj. Torej od tam, od koder naj bi prišel tudi odrešitelj tega zapletenega sistema. Zahteve državljanov po boljšem programu so upravičene, Televizija Slovenija je konceptualno prazna. Oddaje se uvajajo na silo in se zato tudi poslavljajo kot po tekočem traku. Markantnih obrazov ali voditeljskih avtoritet, ki so bili nekoč zaščitni znak nacionalke, je zaradi nenehnih voditeljskih zamenjav in odhodov vse manj. Manj je tudi prenosov športnih dogodkov, dom glasbenih festivalov pa je medtem postal kar oder Gospodarskega razstavišča.........

© Večer